Blaženi gimnazijec Alojzij Grozde zgledno izrazi Božji klic, ki se mu oglasi v duši: »Vse v meni gori! ... / Naj razžari se kot kres vrh gore, / da bo vsa srca zajelo, / zate jih vnelo, / da vse bo slavilo Tvoje ime.«

Božji klic se v mladem človeku prebudi v verskem občestvu.

»Hči jeruzalemska« je podoba za starozavezno versko občestvo s središčem v Jeruzalemu. Kako zelo je poudarjeno veselje v tem občestvu, kot vidimo iz prvega berila (Iz 66,10–14c): silni vrelec veselja kipi iz ljubezni. »Hči jeruzalemska« v isti sapi stopa pred naše oči kakor »mati«, ki doji otroke, torej jih hrani z lastnim telesom. To je predpodoba novozaveznega svetega obhajila, s katerim Cerkev, ki je Kristusovo skrivnostno telo, neprestano hrani svoje otroke.
Prerok Izaija potrjuje, da se v stari zavezi to dogaja v ljubezni. Člani verskega občestva ljubijo to občestvo in z njim uživajo veselje. Nad tem občestvom tudi žalujejo, ker ga stalno ogrožajo zlasti sovražne politične sile. Toda...