Pred več kot poldrugim stoletjem je Prešeren pesniško dojel »našo deželo« in »ves slovenski svet«. Vizija mu je dala, da je videl, kar tedaj še ni doživelo takega razmaha kot pozneje. Danes imamo »svojo deželo« kot samostojno državo, slovenski svet pa se dejavno javlja na vseh celinah. Prešeren, ki je vse svoje zavestno življenje preživel pod absolutizmom tedaj črno-rumene barve, je takoj na začetku Zdravljice najprej zaželel, naj Bog živi našo deželo, ves slovenski svet in vse brate, sinove sloveče matere. Samo genij je lahko v tako kratkih besedah povedal vse, kar lahko pride na um zvestemu Slovencu, živečemu v zatohlem in dušečem političnem ozračju.

Kljub temu kaže, da se je naš genij pošteno in bistveno zmotil, sodeč po izjavah nekaterih današnjih politikov in medijskih oblikovalcev, in sicer s tem, ko je zapisal besedo: Bog. Tu se za nekatere vse konča. Ko je tržaški pisatelj Boris Pahor, ki ga postavljajo v vrsto predkandidatov za Nobelovega nagrajenca, predlagal, na...