Ker je verouk tudi ali celo predvsem šola za življenje, z veroučenci ne obdelujem le predpisane učne snovi, pač pa se pri urah lotevamo vseh mogočih življenjskih vprašanj. Oznanilo vedno poskušam prenesti v njihovo življenje, ga aktualizirati tako, da ga resnično razumejo, saj verouk ne bi dosegel svojega namena, če ne bi od vsake ure odšli bogatejši za nove izkušnje in nova spoznanja, ki jim bodo pomagala pri njihovi osebni rasti. S šestošolci smo se pogovarjali o vprašanju, česa se v življenju najbolj bojimo, česa nas je strah.

Večina nadebudnih otrok je podala klasične in pričakovane odgovore: najbolj jih je strah bolezni, da bi kdo od bližnjih umrl, strah jih je vojne, naravnih katastrof, da bi jih doletela revščina in lakota in podobno. Med temi odgovori pa je izstopal še eden, strah pred ločitvijo staršev. V razredu je kar zašumelo. Postala sem pozorna in malo »potipala«, kaj mi hočejo povedati....