Petek, 19. novembra
Moja prva noč v Mariboru. Utrujena. Srečna. Hvaležna. Cerkev, kraj prijateljstva za vse – geslo srečanja je moja izkušnja današnjega dne. Pripravljalna skupina je imela dopoldne sestanek, potem pa je na vrsto prišlo striženje, rezanje, barvanje, lepljenje plakatov. J Skupinsko delo na taizéjskih srečanjih je namreč vedno krasna izkušnja! Poleg tega smo pravi pravcati jezikovni Babilon: Švica, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Madžarska in Slovenija. Po odličnem kosilu pa na različne konce z različnimi nalogami. Mi po svečke in lepilni trak, nato hitro na sprejem, v stolnico, zatem pa pripraviti vse potrebno za večerno molitev v evangeličanski cerkvi. Gospod Bruno nam je ves čas pomagal, mimogrede pa razložil še kaj o njihovih izrazih ali o zgodovini same cerkve. Čas je letel, cerkev se je začela polniti z znanimi in še neznanimi obrazi, živci pa še vedno napeti: Je vse na svojem mestu?, Gotovo sem še kaj pozabila! … Ampak...