Znanstveniki so prišli do več presenetljivih ugotovitev, ki jih z dosedanjim pojmovanjem dedovanja genov težko razložijo.

Prebivalce vasice na severnem Švedskem je v določenih obdobjih 19. stoletja pestila lakota. Na podlagi natančnega registra prebivalcev in podatkov o pridelkih na polju so ugotovili, da je bila življenjska doba vnukov ljudi, ki so utrpeli lakoto v nekaterih ključnih trenutkih svojega življenja, krajša od pričakovane.

Neki deček se je v Angliji rodil z Beckwith-Wiedemannovim sindromom. Takšni dojenčki so ob rojstvu zelo veliki, imajo prevelik jezik in več je možnosti, da bodo že kot otroci razvili rakasta obolenja. Znanstveniki so ugotovili, da se ta bolezen pogosteje pojavi pri dojenčkih, ki so bili spočeti »v epruveti«, torej z biomedicinsko pomočjo – tako je bilo tudi v tem primeru.

V tretjem primeru pa so ugotovili, da so še vnuki otrok, ki so bili v maternici v času, ko je mati doživela hud stres, trpeli zaradi posledic tega stres...