Inventura ob koncu leta je bila za mnoge – na primer za delavce propadlih podjetij − črna in tesnobna, redki pa so v novo leto vstopili v »zlatem razkošju«, kakor poročajo tabloidne revije. Razkorak med tesnobno črnino in zlatim bliščem je več kot vnebovpijoč: kaže na izgubljeno ravnovesje, na polarizacijo, ki se v naši družbi pospešeno veča in državljane deli. Razdalja med njimi postaja že tako velika, da upravičeno govorimo o »dveh vrstah«, ki ne govorita več istega jezika in se nista sposobni srečevati. Tekma s časom, ki si ga hoče sodobni človek podrediti, se spreminja v vedno večjo razčlovečenost in odtujenost. Časa ne jemljemo več kakor pot, ki plemeniti in vodi človeka k človeku, ampak kot vir ekonomskega dobička, ki razdvaja, oddaljuje in prinaša vedno večje napetosti.

Kaj se je zgodilo? Pred dobrim letom je močno odjeknil slovenski prevod knjige iskanega italijanskega filozofa in psihologa Umberta Galimbertija z naslovom Grozljivi gost, ki govori o nihilizmu...