Po odločitvi, ki ji je botrovala tranzicijska levica, je 4. maja, na obletnico Titove smrti, vrhovno državno tožilstvo, ki domuje na Trgu OF v Ljubljani, prevzel človek, ki je kot tožilec konec 70. let prejšnjega stoletja uspešno preganjal postavitev križa ob grobu leta 1944 »likvidiranih narodnih izdajalcev«. Ali je le naključje hotelo, da se v eni potezi zgosti toliko prvin, ki nas potiskajo v čase, za katere smo menili, da ne bi smeli imeti pravice vrnitve?

Izvolitev dr. Zvonka Fišerja za vrhovnega državnega tožilca – v državnem zboru je zanj glasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 28 – je bila pričakovana politična poteza, čeprav jo zagovorniki ves čas skušajo zaviti zgolj v celofan strokovnosti. Da ne bo pomote: ni naš namen dr. Fišerju kakor koli odrekati strokovnosti, saj mu jo priznavajo z vseh strani. Tudi ni naš namen vnaprej postavljati pod vprašaj njegove neodvisnosti od interesnih krogov, ki so ga ustoličili na položaj vrhovnega tožilca, ali vodstvenih sposob...