Ko slišim, da kdo ne mara solate, se spomnim na izjavo zaskrbljene učiteljice naše najmlajše. V osnovni šoli ji je delala preglavice, ker za kosilo »ni jedla«. To, da si je naložila najmanj tri porcije solate, pri njej namreč ni štelo. Še danes na vprašanje, kaj bi jedla, odgovori: »Solato!!!«



Res je, da je solata v trgovinah na voljo vsak trenutek, a tista, odrezana na domačem vrtu, je čisto »iz drugega testa«. V naši družini smo s slastno solato preskrbljeni skoraj vse leto, zlasti po zaslugi moje skrbne mame. Sredi zime v rastlinjak poseje berivko, nato pa vse do jeseni skrbi, da je kakšna glavica solate vedno pri roki. Odkar se je v meni spet prebudila strast do uporabnega vrtnarjenja, sem v obnovljeni vrtiček prinesla že kopico solatnih sadik. Med belo in rdečo kolerabico tako rasteta sorti 'Funly' in 'Redfun' – zeleno in rdečelistni kristalki sorte 'gentile'. Odločila sem se, da bom vsak teden posadila pladenj solate, n...