Po maši na praznik Gospodovega vnebohoda sem razmišljal o dogajanju pred skoraj 2000 leti. Jezus se vpričo apostolov dvigne v nebo z besedami, da je z njimi do konca sveta.

Nadaljnjo zgodovino Cerkve vsi poznamo. Apostoli pričujejo za Kristusa kljub mnogim preganjanjem, zaradi njihove gorečnosti se vera širi, postane največja svetovna vera in tudi mi smo zaradi te vztrajnosti lahko krščeni.

Zamislite si zgodbo, obrnjeno na glavo! Apostoli se po Jezusovem vnebohodu z zagotovilom, da bo Jezus še enkrat prišel, vrnejo na svoje domove, v vsakdanje življenje. Med staranjem sicer pogledujejo v nebo in čakajo vnovičen Kristusov prihod, pa vendar živijo svoje ustaljeno življenje do smrti. Posledice: vera ostane del apostolov in morda njihovih družin, Jezusa ne spozna celoten svet, apostoli pa nimajo ravno zagotovljenega mesta v nebesih.

Zakaj ta druga zgodba? Ker se mi zdi, da smo mladi v današnjem času preveč ot...