Z ustavno reformo bi izseljenci v državnem zboru morali dobiti vsaj dva poslanca

Ko se odpirajo pogledi na slovensko državo, njeno rojstvo, dvajsetletno pot in sedanje stanje, je to za izseljence poseben izziv. Kaj jim pomeni slovenska država? Ne živijo v njej, niso podvrženi njenim zakonom, ne plačujejo ji davkov. Od nje posamično tudi ničesar ne prejemajo, ne varnosti ne priložnosti za preživljanje ne zdravstvene oskrbe ne starostnega zavarovanja. Na slovensko deželo naj bi jih navezovali samo daljni spomini, misel na rodno domovino, spoštljiv odnos do prednikov, jezikovne in druge navade. Državna oblika naj bi jim bila le zunanji okvir rodne ali duhovne domovine. Slovenija naj bi jim bila torej daleč po življenjski stvarnosti in menda vse bolj tudi od srca.

V resnici pa je dogodek pred dvajsetimi leti zbudil izseljencem občutke olajšanja, veselja, ponosa in pričakovanja. Mnogi so se spet spomnili narodne pripadnosti. Nekaterim je slovensko državljanstvo pome...