Pogovor o minljivosti življenja je za mnoge tabu tema.

V življenju se nam dogaja veliko stvari, za katere si nikoli ne bi mogli niti najmanj misliti, da se nam utegnejo zgoditi. Za mnoge pa lahko vsaj malo predvidevamo, da nas utegnejo kdaj doleteti.

Gospa, stara čez devetdeset let, je po smrti moža, še malo starejšega od nje, ostala sama v hiši. Otrok nista imela, pomoč za kakšno opravilo v hiši si je morala poiskati drugje. Z možem se o smrti nista nikoli pogovarjala, zanju je bila tabu. Zato jo je moževa smrt še toliko bolj prizadela. Živi sama v hiši, ki sta jo sama gradila in ima veliko stopnic. Te ji vedno bolj predstavljajo velike težave. Zato ni čudno, da je nekaj mesecev po moževi smrti tožila: »Nikoli si nisva mislila, da bova kdaj tako stara in da nama bodo te stopnice predstavljale težavo.« Gospa ima pravzaprav srečo, da toži šele pri devetdesetih letih. Lahko bi stopnice zanjo postale ovira že veliko prej.
Mnogih stvari v življenju res ne moremo pr...