V hudi poletni vročini, ki nas je zajela zadnje dni avgusta, se nas je večina že vrnila z dopusta in smo že v delovni vnemi.

Ob visokih temperaturah še bolj začutimo potrebo po vodi; sanjarimo o morju, jezerih, gorskih izvirih, bazenih, hladni vodi, kot iz vodnjaka.

Pred približno dva tisoč leti se je v vročem dnevu – evangelist Janez poroča, da je bilo okrog šeste ure, se pravi opoldne – k studencu odpravila žejna Samarijanka in tam srečala Jezusa. Ta ženska je k vodnjaku hodila v največji vročini, da ne bi srečala očitajočih pogledov drugih žena zaradi svojega nemoralnega življenja, a Jezus je v njej takoj prepoznal hrepeneče srce. Ponudil ji je vodo, po kateri ne bo nikoli več žejna. S tem je mislil na njeno življenjsko iskanje: da bo voda, ki jo bo on dal, postala izvir vode, ki teče v večno življenje.

Za sv. Avguština, čigar god praznujemo to nedeljo, je studenec žive vode predstavljalo Sveto pismo. Potem ko je dolga leta živel razuzdano in v iskan...