Ali se imamo pravico odločati namesto drugih?

Poklicala me je neznana gospa in kar takoj začela pogovor takole: »Ne vem, kako naj se odločim: za kemoterapijo ali proti njej.« Bila sem prepričana, da se odloča zase, ali naj kemoterapijo sprejme ali ne. Takoj sem ji tudi povedala, da sem že zelo dolgo v pokoju in da je v tem času onkologija tako napredovala, da si res ne upam reči karkoli o zdravljenju, ki je sedaj na voljo. Poleg tega pa sem se v času dela na Onkološkem inštitutu ukvarjala s popolnoma drugim področjem.

Potem pa se je v pogovoru izkazalo, da gospa sploh ne sprašuje zase, ampak za svojega očeta. Ona naj bi se odločala namesto njega. Kot sem razumela, je oče še kar pri močeh, niti ni tako zelo star, ampak je bister in se je sposoben odločati zase. Hčerka pa je živela v prepričanju, da oče niti malo ne sluti, da ima raka in da bi ga vse preveč prizadelo, če bi se odkrito pogovarjali z njim. Z gospo sva se potem še dolgo pogovarjali prav o tem, naj prepu...