Sama sem s teboj, o Bog.
Nič več nisem mati.
Otrok sem, ki ti brezskrbno kliče: “Oče!”

Nič več nisem žena.
Dekle sem,
ki ti goreče šepeta: “Ljubim te!”

Nič več nisem gospa.
Dekla sem, preprosta dekla,
tako preprosta in nerodna.

Nič več nisem gospodinja.
Tvoja učenka sem,
ki ji je pomembno samo eno: služiti tebi.

Nič več nisem upokojenka.
Služabnica sem.
Ti si moj Gospod,
ti večni, neskončni, nespremenljivi Bog.

Jaz pa sem človek,
ki ima toliko obrazov,
ki se tolikokrat spreminja,
da sem od vsega tega že tako utrujena.

Samo pred teboj se mi ni treba spreminjati.
Samo pred teboj sem lahko takšna, kakršna sem,
Samo ti me poznaš popolnoma vso.

Sama sva – ti in jaz, moj Jaz.
Ti veš vse o meni.
Ti me poznaš prav do dna.
Nič mi ni treba govoriti,
samo tiho klečim pred teboj,
tiho in mirno.
Kakšno olajšanje, kakšna sreča!
Ali so to nebes...