Ali je res treba iti daleč na potovanje?

Že od nekdaj imam poseben odnos do vlakov. Več kot sedemnajst let smo stanovali na glavni železniški postaji v Ljubljani in na to imam najlepše spomine. Vožnja z vlakom mi je bila vedno poseben izziv. Sedeti ob oknu in opazovati naravo, ki se ves čas spreminja.
Ali pa pogovarjati se s sopotniki. Nekaterih pogovorov se spominjam še po mnogih letih. Zdaj že dolgo ne potujem več z vlakom.

Pred dnevi sem na nemški televiziji gledala oddajo o vlaku, ki vozi iz Moskve v Nico, celih dvainpetdeset ur, skozi osem držav. Ta vožnja mora biti svojevrstno doživetje in sploh ni poceni.

Na to sem pomislila, ko mi je kolegica mojih let, ki je v svojem življenju veliko potovala po svetu, pripovedovala, kako si je sedaj, ko je v pokoju, priskrbela karto za seniorje in se z veseljem odpravila na pot. Radovedno sem pričakovala, kam. Morda po vsej Evropi.

Tako sem sklepala iz njenega navdušenja. Pa sem se zmotila. Peljala...