Sobota, 17. septembra, je bila za veliko skupino trbojskih romarjev polna pričakovanj.

Naš prvi cilj je bilo dolenjsko romarsko središče Zaplaz in grob blaženega Grozdeta. Nato smo se po mirnski dolini usmerili proti Šentjanžu. Preštevali smo zaselke in vasi, ki spadajo v to faro, ki jo je naš župnik pred leti upravljal. Ob postanku smo začutili gostoljubnost domačinov, od katerih sta se naš župnik in gospodinja Mimi morala kar odtrgati. Prehiteli smo tok mirne Save od Senovega do Blance, opazovali gradnjo nasipov, zavili na most in se ob brestaniškem gradu pripeljali tik pod baziliko luške Matere božje. Kako mogočna cerkev! Prisostvovali smo maši, odhajali pa smo s pesmijo Zvonovi zvonijo. Vožnja proti Trbovljam je bila pomirjujoča, na cilju pa so se zaslišala vprašanja: Kje pa je cerkev? Ta namreč nič ne izstopa od sosednjih stavb, rudarskega muzeja in delavskega doma, tudi zvonika ni opaziti, samo križ na ulično stran. V njeni notranjosti smo se prepričali o arhitekturn...