V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafične liste akademik Andrej Jemec

Ko je bil v začetku osemdesetih let 20. stoletja nek poznavalec umetnosti z Dunaja na obisku pri Andreju Jemcu, je ob njegovih jedkanicah in akvatintah vzkliknil, da v njih vidi »pravo lakoto po črnini«. Stavek je nekaj časa zatem postal naslov ene od Jemčevih grafik. Jemčev grafični opus, na katerega se osredotoča razstava v Škofji Loki, je »nabit z mnogimi emocijami in eksistencialnimi vprašanji. Ta so se namreč skozi čas oblikovala in nalagala v avtorju, pa tudi v njegovih slikah in se nato koncentrirala prav v grafičnih delih,« je zapisala v spremnem katalogu Barbara Sterle Vurnik: »Skozi Jemčeve grafike, ki so pravzaprav zgrajene izključno iz palete črnin in belin, se razpre precej slikovit razgled. Kam? V kaosu nasprotij med črnim in belim, potezo in madežem, nagonom in kontrolo se namreč izgublja posameznik na križišču, od koder bo nekoč...