Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Naj vstanem s teboj, Gospod

Za vas piše:
Roža Gantar
Objava: 14. 04. 2012 / 22:00
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 11.04.2012 / 10:11

Naj vstanem s teboj, Gospod

Daj, da vstanem s teboj, Gospod, iz lenobne zadovoljnosti s samo seboj, ko se mi zdi, da sem dobra in pravična, da so moji grehi le prah na beli površini, ko sem nejevoljna na Očeta, ki je pripravil izgubljenemu sinu gostijo.

Daj, da vstanem iz ravnodušnosti in otopelosti do drugih, ko se ukvarjam le sama s seboj in mislim le na svoje odrešenje, ko mi je odveč že topla misel ali sočutna beseda.

Daj, da vstanem s teboj iz brskanja po ničvredni krami, za katero porabim toliko časa, ne vzamem pa si časa, da bi vzela v roke pravi biser in ga občudovala.

Pomagaj mi vstati iz strahu in tesnobe, ko vidim pred sabo le pomanjkanje, vojno in smrt, nočem pa misliti na prihodnost in porivam glavo v pesek kot noj, da ne bi videla vsega tega. Naj zmeraj vidim pred seboj le velikonočno jutro, ki je jutro za vse kraje in za vse čase.

Naj vstanem s teboj, Gospod, iz groba človeškosti, minljivosti in trohnobe in naj se dvignem v božansko večnost, saj nosim v sebi k...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh