Sporočilo velikonočnega praznika vedno znova razveseljuje in prinaša upanje. Življenje je močnejše od smrti. Človeštvo je odrešeno.

»Kar je bilo po človeško povsem nemogoče, je postalo resničnost po Božji ljubezni. To je naša vesela velika noč!« je nadškof Anton Stres voščil vernikom na velikonočno nedeljo.

Velikonočna aleluja je letos zazvenela v čas in prostor, ki ga pretresajo težke odločitve. Marsikdo se je lahko poistovetil z Jezusom, ki je na lastni koži doživel izdajo človeka, ki mu je bil najbliže; linč skupnosti, ki ji je pripadal; nedelovanje sodnega sistema, diplomatsko preigravanje za ceno življenja, zasmehovanje in izživljanje in na koncu križanje. Ali niso za ljudi brez vsakršnih dohodkov svojevrstni udarci z bičem mesečne položnice, ki prihajajo v poštni nabiralnik? Ali prestrašeni pogledi otrok ne bolijo kot zasajeni trni trnjeve krone? Ali brezuspešno iskanje pravice ne prikliče na usta klica: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Ali izročitev d...