Novomašniku na pot

Dragi novomašnik, dovoli, da tokrat ta stolpič v prvi vrsti namenim tebi. Ko si pred leti začel resneje razmišljati o duhovništvu, si mi zaupal to svoje spraševanje. Vrnil sem ti z vprašanjem, kaj te v ta poklic najbolj vleče. Oklevajoče, kot da bi mi izdal najbolj skrito skrivnost, si mi povedal, da si želiš biti mašnik, soakter skrivnostnega božjega dogajanja pri oltarju. Ob tem si zažarel. Besede niso bile več potrebne, razumel sem, da te je ta močna želja povsem prevzela in se ji ne želiš več upirati.

Čas teče in zdaj, po letih priprave, ko si človeško in duhovno zorel, te sprejemamo medse kot duhovnika. Pravijo, da je vsak otrok, ki se rodi, znamenje, da Bog še ni obupal nad človekom. Podobno bi lahko rekli za vsakega novomašnika: je znamenje, da Bog še ni zapustil svojega ljudstva, dokaz božjega skrivnostnega, tihega in hkrati vztrajnega delovanja v dušah. Duhovniško posvečenje in nova...