Župljani vasi Podgorje, skupaj z drugimi romarji, smo sredi junija, tako kot vsako leto, poromali na Uršljo goro. Po blagoslovu za romarje v podnožju Gore smo se podali na pet ur dolgo pot k sv. Uršuli. Ob celotni poti je petnajst znamenj: kapelic ali križev. Tu in tam smo se ustavili, zapeli, zmolili … Pri križu, ki stoji nad skalo, v kateri so po starem izročilu vtisnjena kolena sv. Uršule, smo za kratek čas postali, nekateri so tudi pokleknili v »odtise kolen sv. Uršule«.

Nekaj metrov od tega križa je velika in zanimiva smreka, precej stara in močno razvejana. V cerkvi na Gori smo imeli mašo, pri kateri so se zbrali še drugi pohodniki. Po maši in okrepitvi smo šli še na bližnjo Šmohorico. S te skale je lep razgled po spodnji Mežiški dolini, vidi pa se celo Libuško polje, do Pliberka in Šmihela. Pred planinsko kočo smo še malo posedeli in se nato podali v dolino. Med potjo je večkrat nanesel pogovor na naše prednike, ki so radi...