Šele ko sami prevzamemo delo drugih, vidimo, koliko ga je.

Veliko manjših in večjih opravkov je, za katere se nam zdi, da so narejeni mimogrede, brez posebnega napora, dokler se sami tega ne lotimo. Zato ni čudno, da mnogi ljudje zelo radi delijo nasvete, kako bi bilo treba kaj narediti, kako bi bilo najbolje in podobno. Ko pa so postavljeni pred dejstvo, da to naredijo sami, obmolknejo in je konec z njihovimi nasveti. Če smo čisto odkriti, je verjetno vsak od nas kdaj že zelo radodarno delil takšne nasvete. Morda se tega takrat niti ni zavedal.

Kolegica mi je pripovedovala, kako je pred nekaj leti en teden ni bilo doma in je za ta čas prepustila gospodinjstvo hčerki, srednješolki. V tem času je morala hčerka poskrbeti očeta, za brata in sestro. K sreči je bilo to med šolskimi počitnicami, tako da se ji ni bilo treba ukvarjati s šolo. Hčerka se je tega dela kar rada lotila in je bila prepričana, da bo zmogla in da vse skupaj zanjo ne bo prevelika obremenitev...