Notranjecerkveni dialog: priznana šibkost, ki se lahko spremeni v prednost

Cerkev na Slovenskem se že dalj časa sooča s stanjem, ki ga kritični opazovalci imenujejo kriza. Njene najbolj izpostavljene pojavne oblike so znane: (pre)ambiciozno naslanjanje na lastne finančno-premoženjske vire, kar je pripeljalo do propada mariborskega nadškofijskega gospodarstva; kleriške personalne zgodbe, ki so vrh dosegle v »aferah« nekdanjih ljubljanskih nadškofov in naj bi bile celo izraz zarotniških razprtij različnih cerkvenih struj; nekaj pedofilskih primerov, ki so se končali s pravnomočnimi obsodbami in zapornimi kaznimi; izrazit upad duhovniških poklicev …

Med odprto razpravo in »šušljanjem«

V takih razmerah pogosto slišimo pozive, naj Cerkev v iskanju poti iz zagatnega položaja, v katerem se je znašla, vendarle okrepi notranji dialog, »na odprti sceni« prizna svoje slabosti in poišče alternative zanje. Takšni pozivi praviloma izhajajo iz prepričanja, da notr...