Vzgoja za izgubo stika z realnostjo

Skoraj satirični domislici je podobna naveza besed, ki jo izrekajo nekateri resni profesorji in politiki na resnih okroglih mizah. Pravijo: »Bolj moramo upoštevati zakonitosti realnega sektorja.« Ali: »Realni sektor naj ima spet prednost.« Igra besed je pretanjena. Še Mefisto ne bi iznašel boljše, da v jezik skrije in s tem tudi razkrije eno temeljnih težav naše družbe.

V ožjem pomenu z »realnim sektorjem« mislimo na stvarno gospodarstvo. Tisto, ki v tovarnah, laboratorijih pa tudi na poljih ustvarja neki izdelek. To gospodarstvo, kot vemo in danes ponavljamo vsi, je postalo igrača politično-finančnega sektorja. Ko je slednji padel v brezno, je za seboj potegnil tovarne, laboratorije in polja.

Toda igra besed nam dovoljuje večja in bolj grenka spoznanja. V širšem smislu tako imenovani »realni sektor« nima na drugi strani financ in politike, temveč neko nenapisano filozofijo življenja. Tisto na primer, ki je mlade vzgaja...