Pred kratkim sem nekje prebral zanimivo misel: »Ljudje brez Boga ne bi zmnogli narediti ničesar. Bog pa brez nas noče storiti ničesar.« Prav v tem je čar božične skrivnosti. Bog brez našega sodelovanja noče spreminjati sveta. Zato je šele z Marijinim privoljenjem človeštvu dal možnost novega, bolj polnega življenja. Evangelist Janez je v svojem prologu dopolnil poročili evangelistov Mateja in Luka o Jezusovem rojstvu, ki smo ju vajeni brati v adventnem in božičnem času. Zapisal je: »Luč,ki razsvetljuje vsakega človeka, je prišla na svet … Beseda je človek postala in se naselila med nami« (prim. Jn 1, 9.14).

V času naglih sprememb, ki ne obljubljajo samo dobrih in lepih stvari, ampak odpirajo tudi prastare rane človeške grešnosti, je optimistična beseda evangelista Janeza močan razlog za zaupanje. Obhajanje božične skrivnosti pa postaja v tem globalnem svetu, ki je čedalje bolj razčlovečen, izjemno pomemben praznik upanja za vse ljudi, za celotno človeštvo....