Ko se grešnik v tem zakramentu prepusti sodbi usmiljenega Boga, na neki način že vnaprej doživlja sodbo, ki ji bo podvržen ob koncu tega zemeljskega življenja. Kajti prav sedaj, v tem življenju, nam je dana na voljo izbira med življenjem in smrtjo in samo po poti spreobrnjenja moremo vstopiti v božje kraljestvo, iz katerega nas je veliki greh izključil. Ko se grešnik s spokornostjo in vero spreobrne h Kristusu, preide iz smrti v življenje »in ne preide v obsodbo« (Jn 5,24).

Katekizem katoliške Cerkve, VI. Zakrament pokore in sprave, 1470