Priznam. Pišem pod vtisom urednikovega sicer zadržanega namiga, da naj, če je le mogoče, v tem našem kaotičnem času poiščem kakšno kal pomladnega upanja. Soglašam. V poplavi depresivnih sporočil, ki nas vsak dan dosegajo, nam ni nič bolj potrebno kot dobra novica. Želim jo najti. A zdi se, da je za kaj takega malo možnosti. Čas je res kaotičen. Izhoda pa še ni videti.

C. S. Lewis je zapisal; »Če si na napačni poti, je napredek to, da se vrneš nazaj na pravo; tisti, ki to stori najhitreje, je najbolj napreden.« Ozrem se torej v preteklost. Kdaj smo skrenili s poti? Pred pol leta je bil naš položaj zaskrbljujoč, obeti pa tudi ne preveč rožnati. Okrevanje je bilo še daleč in zahtevalo je odrekanje. A bili smo na pravi poti. To na neki način priznava celo sedanja premierka Alenka Bratušek, ko javnost (predvsem tujo) prepričuje, da bo njena vlada nadaljevala ukrepe, ki jih je začrtala že Janševa.

Čas bo pokazal, koliko je v njenih obljubah resnice in koliko »fri...