Sv. Elizabeta je bila redovnica. Velja za zavetnico proti skušnjavam. Upodabljajo jo kot opatinjo, večinoma s knjigo, včasih tudi med videnjem. Zapustila je svoj dom in odšla k benediktinkam. Bila je preprosta in skromna, mirna in preudarna žena, veliko se je žrtvovala za druge in se nikoli ni poviševala. Vseskozi je živela bogato in globoko duhovno življenje. Imela je številna videnja in zamaknjenja. Takrat se je pogovarjala s Kristusom, z Marijo in svetniki ter doživljala različne dokaze božje milosti.

Vsak človek si želi ljubezni. Pri ljubezni gre vedno za odnos, ki od nas nujno zahteva žrtvovanje, saj bomo le tako lahko občutili lepoto in polnost tega odnosa. Kjer ni žrtvovanja, tudi prave ljubezni ni. Živimo v času, ko je vse več ločitev, tekmovalnosti, hlastanja po denarju; mladi prezgodaj in brezglavo vstopajo v svet spolnosti, računalnik je velikokrat njihov najtesnejši spremljevalec in otroci imajo že v vrtcu predsodke do sovrstnikov. Naj nam zgled sv. Elizabete po...