»Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila« (Lk 7,13).

Božja beseda 10. nedelje med letom nam govori o sočutnem Bogu, ki ga v globino srca pretrese bolečina matere, ki je izgubila svojega sina. Kot spočetje in rojstvo novega življenja vzbujata neizmerno veselje in radost, tako smrt ljubljenega bitja napolni človekovo srce z neizrekljivo bolečino in trpljenjem.

V mestu Naim – mestu, katerega ime pomeni »radost« – Jezus sreča pogrebni sprevod. Med pogrebci stopa mati, ki se sooča z največjo bolečino, ki jo mati lahko izkusi, s smrtjo svojega edinorojenega sina. V množici ljudi, ki jo spremlja, se skriva nasprotje samote, ki razžira njeno srce, saj je v svoji bolečini tako zelo sama. Po smrti moža je izgubila še zadnje, kar ji je v življenju pomenilo veselje in upanje – svojega edinorojenega sina.

Ko se njuna pogleda srečata, krik njene neme bolečine in nemoči Jezusa pretrese do dna srca. V iskrenem sočutju ji tiho izreče besede, ki so v popol...