Če malo poslušamo najrazličnejše ljudi okrog sebe, slišimo skoraj povsod enako stokanje, kako je hudo, kako je vse vedno slabše, kako je bilo včasih čisto drugače, seveda veliko bolje in v tem smislu še veliko podobnega.

Ko jih potem konkretno vprašaš, kaj je bilo takrat toliko bolje, niti ne znajo točno povedati. Res je, da so bili na primer pred tridesetimi leti toliko mlajši in marsikaterih težav, ki jih imajo sedaj, gotovo še niso imeli.

Da je treba prav o tem splošnem nezadovoljstvu tudi več javno spregovoriti, mi je postalo še bolj jasno, ko sem poslušala gimnazijskega profesorja, ki je o tem glasno razmišljal. Vsak dan se srečuje z odraščajočo mladino, ki je gotovo čisto drugačna, kot smo bili mi. Prepričan je, da se življenje razvija na bolje, je pa zelo zelo drugačno, kot je bilo včasih. Kot veren človek nikakor ne more pristati na tezo, da je svet vedno slabši. Drugačen je in Boga moramo najti v tej drugačnosti. Če ga ne najdemo, pomeni, da še nismo zazn...