»Storili smo, kar smo bili dolžni storiti« (Lk 17,10).

Moč vere se utrjuje s služenjem v ponižnosti. Kreposti ponižnosti se hudi duh boji, saj smo v njej najbolj blizu Bogu. Zato prerok Habakuk pravi: »Glej, kdor je prevzeten, se ne bo rešil, pravični pa bo v svoji veri živel.« Mati Terezija dodaja: »Prevzetni ljudje se ne morejo napolniti z ljubeznijo. Sad prevzetnosti je sovraštvo, grenkoba … zavist.« Toda ko se enkrat naučimo »ponižnosti, bo drugo prišlo samo«.

Prevzetnost in zavist sta glavni orodji hudega duha. Z njuno pomočjo hudobni duh človeka napolni z lažnim občutkom pomembnosti in odličnosti ter ga obenem vara s prepričanjem, da mu bodo srečo, sprejetost in notranjo izpolnitev prinesli slava, prepoznavnost in lastni dosežki. Da bi pehanje za slednjimi opravičil, prevzeten človek svoje ravnanje opravičuje s poniževanjem drugih. Nazadnje je največja žrtev svojega ravnanja on sam, saj so sadovi njegovih prizadevanj enaki načinu, ki ga...