Evropska unija se je v svojem pravu zavezala k odprtemu, preglednemu in rednemu dialogu s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi, to načelo pa je v slovenskih razmerah pri pripravi zakona o davku na nepremičnine in napovedih o korenitih spremembah zakona o verski svobodi očitno potisnjeno na rob. To je ena izmed ugotovitev 30. septembra v galeriji Družina v Ljubljani podpisane izjave Sveta krščanskih cerkva Slovenije in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Z njo so se predstavniki največjih verskih skupnosti odzvali zlasti na enostransko vladno namero o davčni obremenitvi nepremičnin, ki služijo izvajanju verskih dejavnosti, s čimer bi se stroški njihovega vzdrževanja znatno povečali. Takšna davčna politika bi lahko, kot opozarjajo podpisniki izjave (več o njej poročamo na 19. strani), »vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti v naših verskih skupnostih ter odprodajo stavb za versko in drugo splošnokoristno deja...