Draga Slavi,
ja, tudi midva z Lojzom se pogovarjava o tem, da bo v naši družbi treba najti drugo pot. Vendar ne vidim, da bi voditelji iskali nove poti, samo krpajo stare. Kakor da ne razumejo, da po starem ni šlo – če bi šlo, se ne bi zgodilo vse, kar se je. Pol stoletja voziti v napačno smer, te pač daleč pripelje in je nazaj dolga pot. In se bo na tej poti treba vprašati o marsičem, kar je v pol stoletja postalo kakor samoumevno. Ne moremo si več privoščiti zakrivanja oči pred resnico, obrniti bo treba in korak za korakom pogumno stopiti v smer, ki nas bo vodila k miru in sreči. Blagostanje je za nekaj časa očitno zapravljeno. Hudo mi je za mladino, zraslo v časih, ko so si zapomnili samo pravice in je bilo samoumevno, da jim vse pripada – nekateri seveda. Vendar tudi mnogi mladi vedo, da je v življenju treba delati ter gojiti poštenost, skromnost in solidarnost. Seveda ne tiste solidarnosti, ki izčrpava delovne na račun lenuhov in sanjačev, ampak pravo solidarnost, temelječ...