V zasvojenost padeš hitro, izstopaš pa počasi.

Anastazija (ime je izmišljeno, saj se dekle zaradi občutljivosti teme ne želi razkriti) je otroštvo preživela na kmetiji s starejšo polsestro in bratom. Nedeljska maša in molitev pri obrokih sta bili del vsakdanjika. Z bolečino v srcu pa se spominja, kako je bila mama večkrat pijana, spominja se prepirov in pretepov, ki so sledili. V srednji šoli je padla v družbo mladih, ki so želeli živeti »svobodno« … Sošolka jo je hitro vpeljala v svet droge in omame, ko je malo pozabila na prepire doma, policijo, sramotenje, da nikoli nič ne naredi dobro ... S šolo ni imela težav. Čutila je, kako jo sprejema profesorica, ki je videla, da je v težavah in da nekaj ni v redu, zato ji je večkrat pokazala, da jo razume, vendar se ji Anastazija ni mogla odpreti. Po končani srednji šoli je še bolj zabredla in začela uživati trde droge...