Alojz Kocjančič in kulturna prebuja Slovenske Istre

Slovenska Istra je bila v kulturnem pogledu zamudniška slovenska pokrajina. Moral je priti Alojz Kocjančič, duhovnik in svečenik besede (1913–1991), da je z njim »za zmeraj tudi v poeziji zares postala slovenska, on pa njen pesnik«, kot se je ob neki priliki o tem lepo izrazil Tone Pavček. Tej kulturni prebuji Slovenske Istre je sledila nova, enkrat sredi 70. let, ko smo odkrili njegove v krivično pozabo potisnjene Šavrinske pesmi. Nekaj se nam je podiralo pod nogami in pri iskanju novega smo se samodejno vračali k virom, kjer so stvari bolj čiste. In tam smo trčili tudi na njega, ki nas je nevsiljivo vabil: »Pridi brat,/da odkrijem svoj zaklad,/da ti povem,/kako sem mlad,/kako razkošno sem bogat.« Srečanja z njim so nas duhovno povezala in nato smo z njegovimi pesmimi v rokah in srcih začeli naše dolgo skupno popotovanje po Slovenski Istri, tudi po večkrat, v Dekane, Škofije, Koper, Koštabono in drugam.
...