Božič je bil zame že v otroštvu nekaj posebnega. Postavili smo jaslice, okrasili smrečico in pripravili za večerjo dobrote, ki smo jih imeli najrajši. Ob jaslicah smo peli božične pesmi. Potem smo gledali božični program po televiziji, božični film ali koncert, da je minil večer. Ko sem bila večja, smo odšli tudi k polnočnici.

Velikokrat se je zgodilo, da smo se ravno v teh trenutkih, ko smo bili največ skupaj, tudi najbolj prepirali, npr. kaj vse moramo počistiti po hiši, da bo praznik res lep, kdo bo obesil zvezdo na vrh smrečice, kdo bo postavil figurice v jaslice, kje naj stoji hlevček ...

Zdaj imam svojo družino in poskušamo živeti adventni čas in božič v preprostosti. Ni vedno lahko, ker smo štirje in vsak ima svoje potrebe. Osvobajam se pričakovanj, ki niso realna, ker imamo majhna otroka, in poskušam prisluhniti našim željam. V začetku adventa si postavimo lestvico prioritet in ji sledimo vse do božiča. Najpomembnejše je, da ohranjamo mir v srcu in veselje...