Ali je mogoče živeti skromno in kljub temu bogato?

Pogovarjala sem se z znanko, ki je imela ob koncu druge svetovne vojne deset let. Pripovedovala je o svoji zelo številni družini, ki je živela nekje na vasi na Primorskem. Kaj vse so doživljali v času vojne pa tudi o zelo skromnem življenju po njej. Prav rada je o vsem tem govorila, posebno zato, ker je začutila, da jo zelo pozorno poslušam. Občutek ima, da mladih niti malo ne zanima, če jim vse to pripoveduje. Morda res, morda pa se njej samo tako dozdeva. Resnica je verjetno, tako kot skoraj vedo, nekje v sredi.

Potem pa je izrekla misel, za katero se mi zdi, da ne sme ostati neopažena: »Če bi mi kdo rekel, naj pokažem človeka, ki dela čudeže, bi prav gotovo pokazala svojo mamo. V takratni neizmerni bedi je znala iz nič ustvariti stvari, s katerimi je nam otrokom polepšala življenje. Iz skromne hrane, ki smo jo imeli, je skuhala nebeško dobre stvari. Iz starih, ponošenih oblek nam je sešila nove, pa še marsikaj d...