»Ozri se v nebo …« (1 Mz 15,5).

Abrahamovo življenje je pot vere. Ozrl se je po Božji milosti v nebo, poslušal Božji glas, prepoznal svetlobo njegove obljube in mu sledil, čeprav je moral pustiti svojo deželo in prehoditi dolgo pot, polno preizkušenj in trpljenja. V vsem pa je Abraham veroval in upal, saj je doživljal, da je Bog navzoč in da izpolni vse svoje obljube. Nikoli ni odvrnil pogleda od neba, zato je mogel postati »oče vseh verujočih« in prejeti od Boga obljubljeni zarod in deželo, to je polno življenje, večno po ljudstvu, ki se je rodilo po obljubi.

Tudi mi smo njegovo ljudstvo. Tudi naše življenje je pot – na to nas spominja postni čas – in klic, naj se ozremo v nebo in živimo v veri, naj živimo iz Božje obljube, to je obljube polnega življenja, ki ga želi Oče podariti vsem, ki verujejo in upajo vanj. Abrahamov zarod ni vztrajal v pogledu v nebo in je padel v suženjstvo, zato je moral prehoditi še dolgo pot skozi puščavo, da bi se znova...