Znani slovenski pedagog Franc Pediček (pred kratkim je o njem izšla knjiga) je zapisal, da je v ospredju vzgoje človek. »Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo.«

Ali je bil zaradi tega prepričanja izrinjen iz »stroke«, bo pokazala zgodovina. Podobno kot bo pokazala, ali je vendarle imel prav, ko je znanju, izobraževanju o snovnem svetu v najširšem pomenu ob bok enakovredno postavil izobraževanje in vzgojo v duhovnem pomenu. Upam si trditi, da je slednja za obstoj in kakovost našega bivanja celo veliko pomembnejša in usodnejša.

Pred skoraj dvema tis...