Po vsej zemlji sem spraševal,
kje in kako se naučiti biti starš,
a nisem našel primerne šole …
Pa sem potrkal na nebeška vrata
in glej – tu so me sprejeli v uk!
Najprej sem šel v šolo k Bogu
in Bog mi je dal spoznati:
biti Bog pomeni vse ljubiti,
vsem prisluhniti, vse čutiti,
vse odpustiti, vsem zaupati,
biti dom, obleka in hrana za vse.
Od Boga so me poslali v šolo k otrokom –
in sem samo gledal in strmel:
vso svobodo so imeli,
bili so lahko umazani in bosi,
igra je bila njihovo delo,
hranili so jih s kruhom navdušenja,
odžejali so jih z mlekom pohvale,
njihov vrt je bil brez ograje
in v njihovih očeh so žarele zvezde.
Nato sem se vpisal v šolo mladih
in izkusil sem in občudoval:
z nasmehom so zapuščali domove,
izbirali svoje ceste in spremljevalce,
po notnem črtovju so plesali,
se na luni igrali in smejali
in na soncu sušili solze.
In še sem moral v šolo staršev!
...