Ne morem si predstavljati življenja brez gibanja. Spominjam se trenutka, ko sem dobil prvo nogometno žogo. Veselje, ki sem ga doživljal ob brcanju žoge na domači zelenici v rosnih otroških letih, je neopisljivo. Navdušenje do gibanja in uživanja v spoznavanju različnih športnih dejavnosti me še vedno spremlja. Daje mi občutek, da živim, da rastem in se razvijam.

Želim si, da bi učenci, ki jih poučujem, v sebi ohranili podobne občutke in lepe spomine. Verjamem, da jih bo vsaj nekaj ohranilo zavedanje, da šport ni namenjen samo tekmovanju, temveč predvsem skrbi za lastno telo in dobro počutje. Po besedah apostola Pavla je telo tempelj Svetega Duha. In če je telo tempelj, zakaj ga zanemarjamo, smo brezbrižni do tega, s čim ga hranimo, preživljamo ure pred računalnikom in televizijo, ne vzamemo pa si ure na dan, da bi poskrbeli za lastno telo? Vsekakor si moramo prizadevati, da otroci dobijo veselje do športnih dejavnosti, zato da bi pozneje v življenju vsak našel kakšno zase...