Težke odločitve prinašajo največje zadovoljstvo

V jeseni sem več dni srečevala gospoda, starega nekaj čez šestdeset let, na katerega sem postala pozorna, ker je ves čas kadil, hkrati pa tudi precej težko dihal. Priznal mi je, da pokadi štirideset ali več cigaret dnevno, kar verjetno pomeni precej več. Ne vem, kaj je tega človeka pripeljalo do takšne zasvojenosti. Predstavljam si, da hude notranje stiske, ob katerih ni našel drugega izhoda. Ko sem poslušala njegovo težko dihanje, mi je bilo hudo zanj. Želela bi, da bi nekje našel nekoga, ki bi mu pomagal iz te zasvojenosti. Cigarete so pljuča sicer že zelo načele, s prenehanjem kajenja pa bi se morda izognil kakšni še hujši stiski. Ne vem, kako se je končalo, se pa pogosto spomnim nanj.

O tem sem se pogovarjala s kolegico, za katero sem vedela, da je kot študentka precej kadila, še v nosečnosti. Ko je bil najstarejši sin star deset let, je enkrat prišel iz šole in začel neutolažljivo jokati. V šoli so se z učiteljic...