Puščavski očetje me že dolgo navdušujejo s svojo modrostjo in živo vero. V vsakem življenjskem obdobju jih doživljam drugače in odkrijem vedno kaj novega. Lani v jeseni sem bila na duhovnem srečanju s puščavskimi očeti in takrat sem naletela na tole misel: »Oče Agaton je govoril: 'Če bi bilo mogoče, da najdem gobavca, mu dam svoje telo in vzamem njegovo, bi takoj sprejel. To je namreč popolna ljubezen.'«

Gotovo bi večina mater želela dati otroku svoje zdravo telo in vzeti njegovo bolno. Pa tudi med prijatelji in sorodniki bi se našlo precej ljudi, ki bi bili pripravljeni narediti takšno zamenjavo. Nekaj takšnega je naredil tudi Maksimilijan Kolbe, ko je namesto sojetnika šel v smrt. Toda če bi še tako želeli zamenjati svoje zdravo telo za bolnega, to ni mogoče. Tudi takšnih situacij, kot je bila Kolbejeva, ni ravno veliko. Nevarnost je, da rečemo, da kaj takega pač ni mogoče in preprosto ne naredimo ničesar. Pa vendar velja ta Agatonova misel tudi za nas. Kako?

Tu...