V 20. številki Družine opisuje Alojz Senekovič tegobe, ki jih je kot nemški vojni ujetnik prebil v ameriškem ujetništvu. Na površini 10 ha se je gnetlo 100.000 ujetnikov. Navaja tudi podatke kanadskega pisatelja Jamesa Brucea o sedmih milijonih ujetnikov, zaradi taboriščnih razmer jih je milijon umrlo. Res je: ujetniška taborišča ne kažejo razmer, kot jih določajo pravila ženevske konvencije. Iz Senekovičevega zapisa pa je zaznati očitek, da so bila hudodelstva tudi v vojskah, znanih po bolj človekoljubnem ravnanju. Lahko pa upravičeno sklepamo, da se pojavi izživljanja – z mučenjem – nad posamezniki ali skupinami na ameriški strani ne more primerjati z mučenjem in poniževanjem pri nas. Zelo dvomim, da je bil tam vsak ujetnik zaslišan in med zaslišanjem mučen in tudi umorjen.

Predvsem pa grobišča umrlih ujetnikov nikoli niso bila tabu. Iz okoliških župnijskih uradov takratnih taborišč je zaznati nepredstavljivo manjše število umrlih, kot jih navaja Bruce. Grobišča enega mi...