Tovariš Vasja!

Tako vas bom naslavljal, ker vam je ta naziv najbolj pri srcu. Saj ste svoj čas celo župnike naslavljali s tovariši. Ne bi se odzval na vaše pismo (meni dano v poštni nabiralnik, objavljeno tudi v časopisu Dnevnik), če ne bi bilo v njem neverjetno veliko laži in hinavščine. Ko sem prišel za župnika v Grahovo septembra leta 2010, so me vaši sovaščani opozorili, da sta v vasi samo še dva zagrizena komunista: vi in tovariš Čuk. Kaj kmalu me je slednji dvakrat verbalno napadel (enkrat na samem, drugič vpričo otrok) in mi očital same grde stvari o Cerkvi in duhovnikih. Pač vse tisto, kar smo morali Slovenci poslušati od druge svetovne vojne, pa do demokratičnih sprememb. Tisto lažno zgodovino, ki je pozabila celo na povojne poboje, zdaj pa nas prav njeni snovalci nagovarjajo k resnici. Hinavščina brez primere. No, s tem pismom pa ste tudi vi pokazali svoj pravi obraz. Pa kar k stvari.

V pismu se najprej sprašujete, po čigavem naročilu sem napisal članek v...