UPANJE

Z malce zamude se pridružujem čestitkam ob 90-letnici gospoda Alojza Rebule. Rad berem njegove vsebinsko bogate prispevke v Družini (Credo), ki motivirajo kristjana in človeka dobre volje nasploh, ga navajajo k razmisleku in preiskovanju globin ter plitvin posameznikove in naše skupne vere. Vedno pa v njegovih knjigah ter v Credu ostaja in zmaguje Upanje; Upanje pišem z veliko, ker ga v tem kontekstu dojemam kot sinonim za Boga. In to Upanje nosi v sebi korenine drže upora zoper brezup (obup), ki ga je polna naša civilizacija, z njo vred pa Slovenija.

Kaj že ta civilizacija, potem ko se je »osvobodila« krščanstva, ponuja človeku? Aha: nihilizem, hedonizem, virtualno resničnost, porabniško kulturo, kup zdravil in psihoterapij ... Vse, le da ni Kristus! Temu se sicer uradno reče napredek. Nekje v ozadju pa ob tem sika glas enega največjih mojstrov črnine okultizma 20. stoletja, Aleysterja Crowleyja: »Delaj po svoji volji in to naj ti bo edini zakon.« Ja, spl...