PISMO novoimenovanemu ljubljanskemu NADŠKOFU

Pri nas doma ni v navadi, da bi »vrhove« vznemirjali s svojim pisanjem. Imenovanje oblastnikov in dostojanstvenikov smo doslej spremljali in komentirali bolj zadržano, predvsem z domačimi in prijatelji, tokrat pa je drugače. Ko smo izvedeli, da je papež za voditelja ljubljanske nadškofije imenoval Vas, smo se vsi v en glas odločili, da Vam pišemo. Nad idejo, da vzamemo pero v roke in Vam pošljemo nekaj vrstic v zahvalo, podporo in spodbudo, smo bili navdušeni vsi, razen bratranca, ki smo ga morali v ta namen še pridobiti. Ko nam je uspelo navdušiti še njega, zadnjega dvomljivca, smo vedeli, da ravnamo prav.

Dragi pater Stane oziroma spoštovani gospod nadškof, frančiškan z mitro, škofovskim prstanom, križem na prsih in škofovsko palico v rokah, za tiste malce bolj zahtevne in razvajene pa še zlat mašni plašč – podoba, ki je več kot aktualna, bržčas kar odrešujoča za današnji čas. Uboštvo,...