Človek je edino bitje, ki ve za svojo smrt. Toda človekovo srce se upira smrti kljub tolažilnim besedam krščanstva. Jezus je namreč rekel: »Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje« (Jn 11,25). Zakonci, ki se ljubijo, si ne želijo, da jih smrt loči. Skupaj bi radi živeli vso večnost.

Telesna smrt zakonca ne more ločiti

Francoski škofje so ob neki priložnosti izrekli zelo pomenljivo misel, da zakonska ljubezen ne izhaja samo iz čustvene ljubezni, ampak iz globine obveznosti, ki jo prevzameta ženin in nevesta, ko privolita in skleneta »celostno življenjsko skupnost« (Veselje evangelija, 66). »Celostno«, to pomeni, da drug drugega sprejmeta in se drug drugemu izročita za vso večnost. Zato Christopher West pravi, da moža in ženo veže »neminljivo« čustvo (Dobra novica, 44). In Anselm Grün zakonsko ljubezen opiše z besedami: »Ta ljubezen je nerazvezljiva, je trajna, je večna« (Zakon, 24).

Zakonska ljubezen je lepa samo zato, ker presega sedanji trenutek...