Ali smo samo bolni?

V oktobrski številki Slovenskega časa je Matej Avbelj zapisal, da smo tudi bolni. Sam sem v zadnjem članku (Država in državljani) v Družini zapisal, da smo kakor iz sebe.

Danes pa moram še nekaj dodati. Že v starem komunizmu smo si upali brati ali celo zapisati, da je cesar gol. Dodal bi misel, da smo goli in bosi mi vsi. Smo sicer še oblečeni in ob naslonitvi na slovensko Karitas nikomur ni treba pretirano stradati. A naša duhovna, državljanska in politična zavest je, kakor so nam pokazale naše zadnje državnozborske volitve, kakor da nimamo najosnovnejše »politične obleke«, čuta za domovino, za vse nas in za naše otroke. Volili smo »karkoli«, ali sploh na volitve nismo šli in sedaj smo tudi kot država na najnižji možni stopnji. Trditev, da se vsaj ena od pomladanskih strank, to je NSi – krščanska demokracija, ni utopila v brezbrižnosti, ko je vendar nekaj malega pridobila, ne samo izgubljala kakor druge, nam ne more bit...