Odpravljam se na pot.
V popotno bisago
zlagam si brašno
za dneve, noči
na cesti od danes
do večnosti.

Oči bom napolnil
s pogledom preroka,
ki zre prek puščave,
kjer čez doline
in znižane griče
prihaja Kralj slave.

Uho bom odprl
besedi glasu,
ki vpije v puščavi,
krščuje in vabi
k pokori
in spravi.

Razum bom odžejal
z zvedavostjo modrih,
ki vidijo zvezdo
v nebesnem osončju
in hodijo z njo
k novemu Kralju
otroku v deviškem naročju.

V srce bom nasul
veselje pastirjev,
ki z glorijo v dušah
zapuščajo čredo
in polni svetlobe
k jaslim gredo.

Dlani in kolena
bom svoja vzel s sabo.
Pred Njim bom pokleknil,
sklenil roke
in tiho mu rekel:
»Sprejmi nas vse!«